15. obletnica partnerstva KZS in Kolpingove družine Marburg

rsz 1rsz fr Šauperl Častni Čl kd mbrg 2Franjo Šauperl je bil ob priliki slavja 15. obletnice partnerstva KZS in KD Marburg v zahvalo za aktivno delovanje in dve desetletji angažiranja v duhu Adolfa Kolpinga, kot tudi v čast njegove polne odgovornosti, imenovan kot častni član Kolpingove družine Marburg v sestavu Kolpingove zveze Nemčije. Listino (Urkunde) so podpisali: Thomas Doerflinger MdB, predsednik ter Josef Holtkotte, duhovni vodja Kolpingove zveze Nemčije, Renate Nowak, dosedanja predsednica KD Marburg ter Albert Koechling, duhovni vodja Kolpingove zveze škofije Fulda. Slika listine je razvidna v fotogaleriji KZS 

KZS - KF Marburg, 15 let partnerstva

Kolpingovo združenje slovenije in kolpingova družina sv. Petra in Pavla v partnerskem mestu Marburgu ob Lahni v nemčiji obeležujeta letos 15. obletnico podpisa partnerstva z obiskom marburžanov v sloveniji med 1. in 7. septembrom, ko bodo obiskali Koroško v avstriji in v sloveniji, Hoče, Kamnico, Maribor in Paldau.

PROGRAM OBISKA:

TOREK 1. 9.:        TINJE NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM

SREDA 2. 9.:       OGLED KOROŠKE

ČETRTEK 3. 9.:        SLOVENJ GRADEC – MESTO OZN IN CERKEV SV. ELIZABETE

PETEK 4. 9.:        HOČE, KAMNICA – SLOVESNOST OB 15. OBLETNICI PARTNERSTVA, MARIBOR – UDELEŽBA NA SLOVESNOSTI OB OBLETNICI PRENOSA ŠKOFIJSKEGA SEDEŽA V MARIBOR

SOBOTA   5. 9.:      UDELEŽBA NA AVSTRIJSKO SLOVENSKEM SREČANJU KOLPINGOVIH DRUŽIN V PALDAU NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM

NEDELJA 6. 9.:       SV. MAŠA V STOLNICI, OGLED MARIBORA IN ZASEBNI PRIJATELJSKI OBISKI

PONEDELJEK         SLOVO IN VRNITEV V MARBURG

Kolpingovi počitniški dnevih

Kdo je ta mož, ta pogumen mož,

ki posluša Boga, Njemu življenje da?

To je sv. Martin, ki prav nič ni fin, a uči nas ljubiti prav Boga.


 

Ta odpev himne, ki je avtorsko delo s. Klare Jarc, je močno odmeval po Kamnici med 5. in 10. julijem, ko so na župnijskem dvorišču potekali šesti Kolpingovi počitniški dnevi. 70 otrok in 24 animatorjev nas je spoznavalo svetega Martina z namenom, da se še bolj povežemo z domačim farnim zavetnikom in tako počastimo prihajajočo 1700-to obletnico njegovega rojstva, ki jo bomo praznovali leta 2016. Sproščeno vzdušje, igre, zabava, molitev ter obilo novih spoznanj so dali dnevom poseben pečat.

Programa, ki smo ga animatorji KD Kamnica pod vodstvom Daše Heričko in Klemna Gartnerja pripravljali vse leto, ne bi bilo mogoče izvesti brez podpore župnije, KD Kamnica in Kolpingovega združenja Slovenije, ki nam že vse od začetka stojijo ob strani. Že drugo leto nas je finančno podprla tudi Mestna občina Maribor. Na pomoč so nam priskočili tudi posamezniki in ustanove iz domačega kraja, ki so nam pomagali, da smo lahko izvedli program in otrokom popestrili počitnice.

Program smo začeli v nedeljo s sveto mašo v župnijski cerkvi in programom na dvorišču, med katerim smo vse zbrane povabili k posnemanju sv. Martina, njegove dobrote, gorečnosti, ponižnosti, poguma in vere. Hkrati pa smo dodali tudi razmislek o bl. Kolpingu, kot o »Martinu svojega in sodobnega časa«. Podpredsednik KD Kamnica g. Bogdan Fluher, ki je dvignil zastavo počitniških dni, je ob tem izrazil veselje nad prijetnim vzdušjem in poudaril, da skuša KD Kamnica otrokom ponuditi aktivno in duhovno preživljanje počitniškega časa.

Ves teden smo skozi dramsko igro spoznavali vzpone in padce v življenju svetega Martina, pot življenja, ki ga je vodila k svetosti. Otroci so sami izvedli nekaj kemijskih poskusov, se srečali s Slovensko vojsko in se, v sicer zelo vročem tednu, ohladili z vodnimi igrami. Ker se je sv. Martin rodil na Madžarskem, smo se s pomočjo poklicnega učitelja plesa učili madžarski ples čardaš, izdelovali pa smo tudi lastna glasbila. Spoznali smo dobrodelne ustanove v našem kraju in ljudi, ki sledijo zgledu sv. Martina in bl. Kolpinga ter pomagajo soljudem. Poromali smo k sv. Martinu na Hajdino, kjer nas je gostoljubno sprejel domači župnik g. Marjan Fesl. Tam smo po kosilu igrali nogomet in »Roverčka« ter se ustavili pri Mariji na Ptujski gori. Ker je Martin rad prebiral Sveto pismo, smo tudi mi naši najpomembnejši knjigi – knjigi vseh knjig - namenili dan, hkrati pa ustvarili lastne melodije za Psalm 27 in se spustili po poligonu, v katerem smo morali pravilno določiti, v katero Zavezo spada kakšna slika ali ime osebe. V našem zadnjem dnevu so otroci prenašali novico o imenovanju Martina za škofa med ovirami z ene strani na drugo, del dneva pa je bil namenjen tudi spoznavanju sedmih zakramentov. Le-te so spoznavali na Martinovi pohodni poti nad Kamnico, ki nastaja na ozemlju nekdanjega župnijskega vinograda.

Naše počitniške dneve smo zaključili z zahvalno sveto mašo s starši in drugimi sorodniki, sledila je za vse župljane odprta prireditev Kamnica ima talent, kjer so otroci sovrstnikom, sorodnikom ter vsem krajanom predstavili svoje mnoge talente. Čisto na koncu smo se okrepili še na zaključnem pikniku.

Tednu je dajala poseben pečat krščanska duhovnost, katere središče je bila vsakodnevna sveta maša. Kateheze smo letos zasnovali nekoliko drugače, poudarek smo iz ustvarjalnih delavnic premaknili na doživetje vere in občestva, ki namesto rezultata v izdelku in izpopolnjenih ročnih spretnostih prinaša globljo vero, nova spoznanja in ideje. Tako zasnovan program pa otroke in nas mlade, ki smo ga pripravili in izvedli, spodbuja k kreativnosti, svežini in predvsem zavedanju, kot je zapisal bl. Kolping, da »dokler nam Bog naklanja moči, delajmo pogumno dalje. Prihodnost pripada Bogu in pogumnim!«

Spletna povezava do fotogalerije

 

Milena Repa in Klemen Gartner  

MOLITVENA URA

MOLITVENA URA V DEVETDNEVNICI ZA DUHOVNE POKLICE IN ZA NOVEGA MARIBORSKEGA NADŠKOFA V ORGANIZACIJI KD TEZNO

Kolpingova družina Tezno se je odzvala povabilu in pripravila molitveno uro za duhovne poklice na prvi dan devetdnevnice pred škofovskim posvečenjem p. Alojzija Cvikla. K sodelovanju nas je povabil duhovni vodja KZS, župnik Jože Povh, ki je vodil molitveno uro pred izpostavljenim Najsvetejšim. Premišljevalna molitev, tišina, prošnje, pesem in glasba je ustvarjalo ozračje molitve, ki se je kakor kadilo dvigala proti Njemu, ki nam je naročil: »Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9, 38). Majhno število teh, ki se odločajo za duhovniški, redovniški ali misijonarski poklic je lahko zaskrbljujoče. Toda v luči evangeljskega zagotovila, da je Jezus nasitil pet tisoč glavo množico in za to potreboval le pet hlebov in dve ribi, nam vliva trdno upanje in vero, da za rast Božjega kraljestva število sploh ni pomembno ampak blagoslov Najvišjega in gorečnost poklicanih. Jezus si je v začetku izbral dvanajst apostolov in bilo jih je dovolj, da se je veselo oznanilo razširilo po vsem svetu. Zato smo v tem duhu skupaj molili in prosili: »Gospod Jezus, Božji pastir duš, ki si poklical apostole, da bi postali ribiči ljudi, pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike. Zbudi v njih željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših oltarjih vsak dan obnavljaš svojo daritev na križu. Pokaži jim Gospod, vse pokrajine, kjer toliko naših bratov tiho prosi za luč resnice in gorečo ljubezen. Naj se odzovejo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta ter na zemlji nadaljujejo tvoje delo odrešenja in gradijo tvoje skrivnostno telo, ki je cerkev. Tudi številna in velikodušna srca deklet milostno pokliči, Gospod. Vlij jim hrepenenje po evangelijski popolnosti in zbudi v njih željo, da se bodo službi za tvojo Cerkev ter za uboge in bolne žrtvovale z vsem žarom in vso močjo tvoje ljubezni. Amen«.

Po molitveni uri je bila sveta maša, ki jo je vodil stolni župnik Marko Veršič ob somaševanju duhovnega voditelja KD Tezno, Danijela Lasbaherja. L. Joska

 

Opomba: Članek je bil posredovan za Kolpingov bilten, kjer pa je žal izpadel, za kar se urednik Biltena iskreno opravičuje.

Kolpingov bilten 1'2015

Spoštovani člani in simpatierji Kolping Združenja Slovenije,

z veseljem Vas obveščamo, da je na voljo nov bilten 1-2015. Najdete ga lahko med literaturo ali pa na tej povezavi.

 

Administrator

Duhovna misel za mesec junij

TROJNO ODDALJEVANJE

Kolpingovo delo v času vsesplošnega družbenega oddaljevanja od krščanskih načel.

Dragi sodelavci in člani Kolpinga.


 

Brez skrbi, zgornji podnaslov ne cilja na vsesplošno tarnanje in objokovanje zlatih starih časov, ko je vse bilo krščansko in katoliško. Kdaj je to bilo? Nikoli! Bog nas čuvaj bolezenske nostalgije. Zavedam se, da je delikatno posploševati o nekem »oddaljevanju«, kajti kdo se danes kam odmika ali približuje, je veliko vprašanje, katerega pravi odgovor vedno izriše šele primerna časovna distanca. Veliko grešnih »odmikovalcev« je Cerkev čez stoletja razglasila za svetnike.

Čemu torej sploh zgornji na prvi videz pesimistični naslov? Z njim želim namreč pokazati na še dvoje globljih, morda usodnejših oddaljevanj, namreč oddaljevanje od splošnih humanističnih načel, ki je posledica oddaljevanja od resničnega življenja. Pa pojdimo po vrsti. Pod besedno zvezo splošna humanistična načela razumem tiste vrednote, zapisanih v gene človeka in najširši etični konsenz. Npr. biološko in duhovno danost moškosti in ženskosti, nedotakljivost človekovega življenja, NE fizičnemu in besednemu nasilju v doseganju legitimnih ciljev, strpnost z drugače mislečimi in verujočimi, kultura dialoga, moč argumenta, ne argument moči, osebna čast, ne častihlepje, temeljno zaupanje v sebe in dobronamernost bližnjega... To pa so načela, ki bi naj bila obče človeška, načela zdrave pameti. A žal kot mnoge druge avtoritete hoče človeška sebičnost in slabost spodrezati tudi avtoriteto zdrave kmečke pameti. Če omenim še digitalizacijo družbe, ki nujno vodi v siromašenje osebnih odnosov, v individualizacijo in osamljenost, se pokaže neka širša slika družbenega okolja, v katerem živimo in katerega želimo sooblikovati kot sosedje in kot državljani.

Iz refleksije zgoraj omenjenega oddaljevanja lažje vidimo njegov izvor, ki je v oddaljevanju od krščanskih načel. Ob tej širši družbeni sliki, ob nizkem zaupanje v duhovno in moralno avtoriteto Cerkve zaradi znanih razlogov ter ob pomanjkanju samorefleksije in samokritičnosti tudi znotraj Cerkve se oddaljevanje slovenske družbe od krščanskih načel zdi logično nadaljevanje prvotnega odmikanja. Kajti čas družbeno močne Cerkve, čas masovnega krščanstva je dokončno mimo, vsaj v Evropi. Četudi so velikonočni in božični prazniki še lepo obiskani, četudi so po župnijah še lepa slavja obhajil in birm, je to marsikje samo še tradicija. Sodobni človek tako ljubosumno varuje svojo individualnost in svobodo, da več slepo ne pusti, da je njegovo intimno versko čustvovanje in mišljenje del neke ustanove ali družbenega sistema. Še posebej, če je kdaj doživel tudi zlorabo svojih verskih čustev za krepitev družbene moči Cerkve. Še vedno pa se pridruži občestvu, če le-to spoštuje njegovo osebnost in njegove izkušnje ter se čuti v celoti sprejetega. Torej če je našel notranji motiv pripadati občestvu verujočih, ta notranji motiv pa je vedno pristna osebna vera in izkustvo veselje občestva. Pomanjkljiva in nezrela osebna vera pa nujno vodi v slabitev družinskih in družbenih odnosov. Kajti niti ekonomski niti kulturni niti uživaški namen srečevanja ne moreta biti trajni temelj sobivanja in preživetja. To je velika tema tudi za EU kot povezavo narodov. Zgoraj povzeti oddaljevanji pa po mojem zgolj sledita oddaljevanju od realnega življenja, preizkušenega na lastni koži in podedovanega od preteklih generacij. Bolj zaupamo en leto starim teorijam kot stoletnim izkušnjam, bolj zaupamo suhoparnim resnicam kot življenju. Zato je danes predvsem čas, da se vrnemo k vzorcem vrednotenja in mišljenja, ki jih potrdi življenje. Zato najprej vsi poskrbimo, da bodo med nami živela tista temeljna človeška načela, ki sem jih zgoraj omenil. Načela, ki tudi v sedanjih težjih časih razširjene apatije do družbenega angažiranja dajejo upanje in veselje, da smo skupaj kot ljudje in kristjani na poti življenja in delovanja.

V tej luči skrbimo, da se čim pogosteje osebno srečujemo, se pogovarjamo in molimo, iščemo drug drugega, tudi potožimo, predvsem pa gradimo majhne in velike skupnosti. In videli bomo, da sploh več ne gre za neka suhoparna krščanska načela, ampak preprosto za življenje. Kajti danes živi v Cerkvi tisto, kar prihaja iz življenja. Za življenje konkretnega človeka gre, ne za preživetje institucij in častihlepje. Vemo pa, da je drevo v gozdu veliko varnejše in močnejše kot na samotni in prazni jasi. In ob mnogih oddaljevanjih so bo lahko dogajala skrivnostna emavška Bližina tudi znotraj Kolpinga. V luči zgoraj napisanega se mi postavlja nujno vprašanje, kam v sedanje cerkveno in pastoralno okolje umestiti naše delovanje po načelih družbenega nauka Cerkve? Ta temeljit premislek znotraj vodstva KZS ter tudi z novim vodstvom nadškofije je nujen v bližnji prihodnosti.

Jože Povh, duhovni vodja KZS

Misel duhovnega vodja KZS za mesec maj

Čeprav resničnost vere ni predvsem v zunanjih dejanjih, to je res, vendar če se vera ne opazi navzven, je vprašljiva tudi notranja ljubezen.

(A. Kolping)

Kako glasni so sedaj Evropski politiki, ko se toliko ljudi iz Afriških dežel znova utaplja na vratih Evrope. Malo hinavsko je njihovo ogorčenje, kajti že več kot 20 let veliko ljudi poskuša na ta način zaživeti "boljše življenje" in mnogi ta poizkus plačajo z najvišjo ceno, s svojim življenjem. Kako kratkovidno se Evropa odziva na ta problem, do sedaj večinoma zgolj z plahim blaženjem posledic. Tako je Evropska varnostna mejna agencija Frontex imela v zadnjih letih možnost trgovcem z begunci vzeti gorivo, hrano in tudi čolne so lahko uradno zaplenili. Voditelji Libije in Tunizije so v preteklih letih s strani Evropske Unije dobil veliko denarja, da so meje nadzirali. Nihče pa ni resno pomagal stradajočim ljudem, ki bežijo in hočejo rešiti golo življenje. Italija še vedno ostaja prepuščena sama sebi s strani Evrope glede reševanje tega velikega humanitarnega problema. Kaj šele, da bi države mislile na to, da je treba reševati težave v domačih državah, od kod prihajajo ljudje. Če je krščansko in obče človeško solidarnost težko pričakovati v teh časih, ko se mnogi v Evropi sramujejo verskih čustev, bi vsaj pričakoval zgodovinsko pravičnost do teh narodov. Koliko stoletjih so jih namreč Evropske države izkoriščala v kolonialnih gospodarskih povezavah.

Kaj lahko naredimo kot verujoči in kot člani Kolpinga spričo dejstva, da Cerkev in mnogi drugače verujoči v Evropi ostajamo sami s svojo dolžnostjo pomagati? Posebej ker se zdi, da še samo papeževe besede prebujajo vest Evrope, a politika se najprej vrti v krogu samozadovoljstva in skrbi za večjo gospodarsko rast. Najprej skupaj odločno recimo NE brezbrižnosti, otopelosti, češ, to presega našo odgovornost. Molitev ter drobna dejanja solidarnosti prek humanitarnih organizacij so prvi in najlažji korak. Hkrati pa zahtevajmo jasne odgovore od voditeljev slovenske države in evropskih poslancev, koliko dvigajo svoj glas v smer konkretnejših rešitev. Še bolj moramo sodelovati v političnih dejavnostih in ustvarjati globalne perspektive, ki bodo lajšale bedo v teh deželah.

To se na srečo že odraža tudi v zavezanosti mnogih posameznih Kolpingovih sester in bratov in se kaže pri mnogih Kolpingovih družinah po Evropi.

Cinično je, če evropsko gospodarstvo gleda samo na izobraževanje beguncev in sestradanih. To bi ti še kako potrebovali v svojih domačih državah z izboljšano strukturo. Pot do tega je seveda dolga. Naše naloge so: opozarjati na specifične potrebe in razumeti strukturo teh potreb, prinašati v javni razpravi in z našo majhno silo tam pomagati konkretno, kjer je za nas mogoče. Poleg tega, uporabljati naše politične možnosti, in na mednarodni ravni, da tej pritožbe znova in znova odpovedati in poskusiti izboljšati.

" Vedno se zdi, da je nemogoče, dokler se ne zgodi!" Nelson Mandela 

 

Jože Povh,

duhovni vodja

POSLAVLJAMO SE OD PRVEGA DUHOVNEGA VODJE KOLPINGOVE USTANOVE NA SLOVENSKEM SPOŠTOVANEGA KANONIKA, MSGR. JOŽETA GOLIČNIKA

golicnik joze

Že nekaj časa smo prejemali tudi v Združenju Kolpingovih socialnih dejavnosti Slovenije skrb zbujajoče vesti o zdravstvenem stanju pripravljavca osnov za obuditev Kolpingovega dela na Slovenskem leta 1992, ustanovitelja in duhovnega voditelja ene izmed prvih petih Kolpingovih družin v župniji Maribor Tezno, člana iniciativnega odbora za pripravo delovanja Kolpingove zveze škofije Maribor ter prvega duhovnega vodje te zveze. Po prevzemu službe v ordinariatu, je breme duhovnega voditelja zveze predal njegovemu nasledniku Marjanu Plohlu, sanm pa ostal vseskozi povezan z njo. Te dni ga je Gospod msgr. Jožeta Goličnika poklical iz zemeljskega vinograda v večni vinograd.

Kot član KZS in vodja Pastoralne službe Nadškofije Maribor je znotraj nje skrbel tudi za delovanje laiških organizacij, med katere sodi tudi Kolpigovo združenje. Bil je  sotrudnik pri vzdrževanju odnosov s krovno mednarodno organizacijo IKW in udeleženec skupščine Kolpingove zveze Evrope v Budimpešti, ko je KZS ustvarjala pogoje za polnopravno članstvo te kontinentalne zveze in se prijavljala za prevzem organizacije naslednjega zasedanja v Sloveniji.

Njegov pisni prispevek pri polaganju temeljev za gradnjo Kolpingove ustanove na Slovenskem je brošura »Kolping«, Maribor, 1992. Brošura, katere urednik je bil g. Jože Goličnik, je po skoraj petdesetih letih od uradne prepovedi delovanja Katoliških rokodelskih društev, ki so bila predhodnik Kolpingovih družin, na novo odkrivala življenje in delo Adolfa Kolpinga, Slomškovega sodobnika, leto dni po razglasitvi Kolpinga za blaženega. V brošuri je predstavljeno tudi  poslanstvo Kolpingove ustanove po prehodu v socialno in izobraževalno ustanovo za vse stanove in vse starostne skupine, njene vloge kot skupnosti v državi in družbi ter njene internacionalizacije. Pripravljen je bil tudi vzorčni statut Kolpingove družine v Sloveniji, kot podlaga za ustanavljanje KD po župnijah.

Njegova dolgoletna naloga je milo vodenje maše za mir in domovino v organizaciji KZS ob dnevih državnosti na Uršlji gori, rad pa se je odzval tudi drugim pastoralnim aktivnostim v organizaciji KZS ali katere od aktivnih Kolpingovih družin.

Ob njegovem slovesu mu izrekamo v imenu Kolpingovega združenja Slovenije iskreno zahvalo za njegov prispevek pri oživljanju Kolpingovega dela na Slovenskem, Vsemogočnega pa prosimo, naj ga za njegovo zavzeto duhovništvo in še posebej za prispevek k razvoju Kolpingove ustanove na Slovenskem bogato nagradi. Naj se veseli v občestvu svetih, skupaj z blaženima Kolpingom in Slomškom, katerih delo, misli in vzore je zavzeto prenašal na nas.

Bog mu daj večni mir in večna luč mu naj sveti!

Maribor, 23. 4. 2015

Franjo Šauperl – častni predsednik KZS in njegov sopotnik                                                                           

v času nastajanja Kolpingove organizacije na Slovenskem

Fijaužev memorial

Fijaužev memorialKD Kamnica se spominja 3. obletnice smrti Antona Fijauža (23. 4. 2012), svojega dolgoletnega predsednika. Zato v njegov spomin organizira nogometni turnir »Fijaužev memorial«, ki bo v soboto, 25. 4., od 13. ure naprej, v škofijski telovadnici. Sodeluje 5 ekip, poleg domače KD še KD Lenart, KD Limbuš, KD Remšnik in KD Jagerberg iz Avstrije.

 

Lepo vabljeni na ogled tega spominskega športnega srečanja. 

Več prispevkov