• Home
  • Novice
  • Srečanje Kolpingovih družin treh dežel

Srečanje Kolpingovih družin treh dežel

20190907 33Letošnje - že triindvajseto po vrsti - srečanje Kolpingovih družin treh dežel ( Avstrijske Koroške, Avstrijske Štajerske ter Slovenije ) je organiziralo Kolpingovo združenje škofije Krka Celovec, ki obsega celotno ozemlje Avstrijske zvezne dežele Koroška. Združuje Kolpingove družine Celovec center (Klagenfurt Central), Celovec vzhod, Borovlje (Ferlach), Špital (Spital am Drau) in Beljak (Villach). Srečanje so organizirali v enem izmed najlepših predelov Koroške v samostanu St. Georgen am Langsee ( Sv. Jurij ob Dolgem jezeru). Samostan je ustanovila grofica Wichburška sestra Salzburškega nadškofa Hartwiga med leti 1002 in 1008 kot prvi samostan v novoustanovljeni Vojvodini Koroški. Samostan Sv. Jurija je bil sprva ženski samostan za plemiške ženske in hišni samostan družine Wichburg in po duhovni pristojnosti podrejen Salzburškemu nadškofu. V 12. stoletju je bil pretvorjen v benediktinski samostan in obstajal do leta 1783. V času na prelomu 13. v 14. stoletja je doživel razcvet, saj je bilo takrat v njem več kot 60 nun, kar kasneje ni bilo nikoli več doseženo. Nune, ki so prišle predvsem iz lokalnega plemstva, so obvladale latinščino in se zanimale za znanost in literaturo. Cesar Jožef II. je samostan leta 1783 razpustil pod pretvezo, da je prišlo do gospodarskih zlorab. Zgradba baročne cerkve deli dvorišče v dva dela, v njej je veliki oltar iz 17. stoletja v središču katerega je slika, ki prikazuje boj Sv. Jurija z zmajem. V zvoniku se nahajajo trije zvonovi, najstarejši je iz leta 1583. Od leta 1959 je samostan namenjen izobraževanju in prireditvam Škofije Gurk.

Srečanje se je začelo s pihalno godbo in povorko praporjev prisotnih Kolpingovih družin. Pred vstopom v cerkev je romarje blagoslavljal Apostolski administrator škofije Krka Celovec sicer vojaški škof msgr. Werner Freistetter. Škof Werner je bil od leta 1997 pa do posvetitve v škofa leta 2015 ravnatelj Instituta za religijo in mir, kot vojaški kaplan pa je služboval tudi na Golanski planoti in v BIH.

škofovski grb Werner Freistetter

Škofovski grb Werner Freistetter

Med svečano sveto mašo, ki jo je ob somaševanju duhovnih vodij Kolpingovih družin (med njimi iz Slovenije Toni Štekl, Jože Motaln, p. Stanko Sikošek in nekdanje nacionalni duhovni vodja Marjan Plohl) daroval msgr. Werner Freistetter je med ostali povedal, da je bil nekoč tudi sam kot mlad župnik duhovni vodja večje Kolpingove družine v bližini Dunaja. Poudaril je svoje veselje nad srečanjem Kolpingovih družin različnih držav, ki delujejo kot skupek majhnih družin delujejo kot ena velika družina. In to je zagotovilo, da je Bog med nami. Posebej se je veselil pogledana praporje družin in se želel po maši  z vsemi prisotnimi praporji tudi fotografirati.

Pred zaključkom sv. maše je prisotne pozdravil predsednik škofijskega Kolpingovega združenja Koroške g. Reinhard Taferner ter v daljšem nagovoru še sekretar Kolpingovega združenja Avstrije Mag. Wolfgang Engelmaier. Za doživeto organizacijo sta se zahvalila predsednik Škofijskega Kolpingovega združenja Štajerske g. Josef Pucher in predsednik Kolpingovega združenja Slovenije Avgust Heričko, ki je prisotne povabil na 24. srečanje naslednje leto v Sloveniji, ki ga bo organizirala največja slovenska Kolpingova družina v Kamnici pri Mariboru. Hkrati pa je vse prisrčno povabil v Maribor že v mesecu maju. V času od 7. do 10. maja 2020 je Kolpingovo združenje Slovenije organizator trodnevnega 53. vseevropskega Pohoda miru na katerem se zbere okrog 300 Kolpingovih pohodnikov iz vse Evrope ( www.friedenswanderug 2020.si ).

Mirovni pohod

Med okoli 300 romarji je bilo za dva avtobusa slovenskih. ki so po maši in veselem druženju ob kosilu v samostanskih prostorih obiskali še zgodovinske kraje Slovencev v bližini - Gosposvetsko polje in Gospa Sveto. Predsednica KD Šentilj v Slovenskih goricah ga. Jelka Weldt nas je  z obširno razlago spomnila na ustoličevanje Karantanskih knezov ter na pokristjanjevanje Slovencev v 8 stoletju - kneza Hotimir in Gorazd ter škof Modest. Za gradnjo sedanje slavne Marijine cerkve - veličastne bazilike - so uporabili kamne nekdanjega cvetočega rimskega mesta Virunum - središča Rimske province. Tako so njene stene svojevrstna galerija vzidanih kosov sijajnega marmorja iz antičnih svetišč ter nagrobnikov z rimsko mitologijo in prikazom življenja v provinci Norik. Veličastna pa je tudi notranjost triladijske bazilike, posebej izstopa obok srednje ladje s freskami v 43 poljih, ki kažejo "rodovnik Jezusa Kristusa" (Matej 1,1-1,7). V severni stranski ladji je pod romansko oltarno mizo rimski sarkofag z relikvijami Sv. Modesta apostola Slovencev Karantaniji, ki je umrl leta 763. v bližini je tudi njegov izrezljan poznogotski kip, ki ga prikazuje s cerkvijo Gospe Svete v roki.

Pred vrnitvijo je za veslo druženje romarjev s pijačo in tradicionalno ocvirkovko poskrbel predsednik KD Kamnica Štefan Hlevnjak. 

predsednik KZS Avgust Heričko

20190907 2920190907 2920190907 2920190907 2920190907 29