Po Generalni skupščini 2017

Written by Mateja Šavc on . Posted in Kolping

Redna letna Generalna skupščina KZS 2017

 

Za spremembo smo se letos delegati Kolpingovih družin, sekcij in delovnih organov KZS, zbrali v petek 24. 3. 2017 popoldne. Generalna skupščina je edino letno srečanje, kjer se zberemo in skupaj potrdimo poročila delovanja združenja, poročila nadzornega odbora ter raznih sekcij, Kolpingove družine pa imajo možnost, da se predstavijo in na kratko povedo tudi kaj o svojih aktivnostih, ki potekajo skozi celo leto.

Letos je bilo med nami kar nekaj zanimivih gostov; iz Nemčije se nam je pridružil Generalni sekretar Dr. Markus Demele, celotni skupščini je prisostvoval tudi gospod nadškof msgr. Alojzij Cvikl, vse iz Švice pa se je pripeljal tudi predsednik tamkajšnje Kolpingove zveze Erich Reichman.

Goste smo povabili tudi, da nam spregovorijo, tako nam je gospod nadškof izpostavil nekaj pomembnih iztočnic, za umestitev Kolpingovega delovanja v Slovenski prostor. Trenutno dobo pogosto imenujemo krizno, saj nihče ni zadovoljen s političnim, materialnim in kulturnim stanjem, v katerem smo. Vsi si želimo spremembe in kot glavni razlog za širše krizno stanje je izpostavil pozabljanje duhovne, presečne dimenzije človeka ter širše družbeno zanemarjenje duhovnih vrednot. Naš protektor je nakazal nekaj smeri za delovanje KZS v bodoče:

-                     Na področju mladih, nas je predvsem izzval s vprašanjem; »Kaj lahko ponudimo mladim, ki pridejo iz kmečkih in obrobnih okolij, da bodo lažje v študijskem okolju ohranili krščanske vrednote?

-                     Za povezovanje obrtnikov in malih podjetnikov je izpostavil, da nekateri sicer še imajo redne stike z župnijskim življenjem, mnogi pa prihajajo le občasno. Kako jih povezovati, da ob napornem delu in velikih odgovornostih ne bi zanemarili rasti svoje vere in krščanske etike?  

-                     Področje skrbi za družine naših ekonomskih migrantov, ki hodijo na delo v Avstrijo in se zato doma čutijo vedno bolj tujci. Ko pridejo po napornem delu in dolgi vožnji domov, si želijo miru. Zapirajo se pred vsakim verskim in kulturnim življenjem domačih krajev. Kako jim stopiti naproti, da bodo ohranili svoje družine in krščanske vrednote. 

Markus nam je pripravil krajše predavanje o trajnostni pomoči in možnih povezavah, ki jih lahko vzpostavimo z državami v razvoju, predvsem Afriki. Glavni cilj je, da ne pomagamo samo k izboljšavam trenutnih situacij ampak vzpostavimo sistem, ki bo omogočal izboljšave na daljši rok. Ogledali smo si predstavitveni video centra v Ruandi, ki omogoča mladim in odraslim, da se izobrazijo in praktično izpopolnijo v raznih rokodelskih veščinah, do te mere, da se lahko s tem zaposlijo in tako poskrbijo zase in za svoje najbližje. To jim v prihodnosti nato omogoča človeka vredno in dostojno življenje. Člani izvršnega odbora bomo o tem še spregovorili na sejah oblikovali načrt sodelovanja, ki bo možen tudi za nas.

Po teh dveh polnih in spodbudnih nagovorih je sledil delovni del skupščine, kjer smo potrdili poročila in poslušali tudi načrte za leto 2017.

Po koncu so se opogumili tudi predstavniki KD, ki so predstavili kakšno zanimivost njihovih družin, predvsem smo bili veseli nove predsednice KD Zreče, ki ima kar precej zagona in novih idej. Spregovoril pa nam je tudi Erich, ki  se vedno rad vrača k nam in je potrdil, da bomo naše sodelovanje še ohranili in dodatno izoblikovali.

Sledila je skupna maša in druženje po njej, kjer smo imeli možnost še za osebne pogovore in dogovore. Razšli smo se v prijetnem vzdušju in z zagonom za delovanje v letu, ki je pred nami.

Ob godovnem dnevu našega ustanovitelja

Written by Administrator on . Posted in Kolping

Adolf Kolping portret1V nedeljo, 4. 12., goduje naš ustanovitelj Adolf Kolping. Globok čut in ljubezen do bližnjega, predvsem pa last­ne delavske izkušnje so ga usmerile v izvrševanje apostolata med revnimi, izkoriščanimi in samemu sebi prepuščenimi delavci in rokodelskimi pomočniki. Zanje je ustanavljal društva, ki še danes delujejo v več kot 60 državah po vsem svetu. Upravičeno ga je sv. Janez Pavel II. imenoval apostola delavcev.

Rodil se je 8. decembra 1813 v vasici Kerpen pri Kölnu v Nemčiji, umrl pa 4. decembra 1865 v Kölnu kot rektor minoritske cerkve. 

Bil je četrti izmed petih otrok revnega ovčjega pastirja Petra in njegove žene Ane Marije. V domačem kraju je lahko zaključil samo osnovno šolo, nato pa je s trinajstimi leti začel delati kot čevljarski vajenec. Deset let je za delom potoval iz kraja v kraj, nato pa se je, star 23 let, vpisal na srednjo šolo ter na univerzi v Münchnu in Bonnu nadaljeval študij teologije. V duhovnika je bil posvečen v Kölnu 13. aprila 1845. 

Službe: Najprej je deloval kot kaplan v Elberfeldu, industrijskem območju Wuppertala, nato pa je leta 1849 odšel v Köln, kjer je še razširil svoje delo med delavci in rokodelskimi pomočniki.

Ustanovitelj: Že kot kaplan je postal predsednik društva pomočnikov, ki ga je ustanovil učitelj Breuer, v Kölnu pa je skupaj s sedmimi pomočniki 6. maja 1849 ustanovil Katoliško društvo obrtniških pomočnikov. 

Delo: Društvo se je naglo širilo, kmalu sta bili odprti podružnici v Vestfaliji in Porenju, leta 1853 pa je v Kölnu ustanovil tudi prvi pomočniški dom. V teh domovih so mladi fantje dobili poceni stanovanje, primerno vzgojo pa tudi možnost za nadaljnje izobraževanje. Ob smrti je njegova ustanova štela že čez dvesto krajevnih društev s skoraj 25.000 člani. 

Geslo: Njegovo geslo je bilo: Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in šala! 

Zavetnik: vajencev in rokodelskih pomočnikov ter svetovnega dneva mladih. 

Upodobitve: Na slikah oz. upodobitvah je vedno v duhovniških oblačilih, večinoma obdan z mladimi rokodelskimi pomočniki. 

Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. ga je 27. oktobra 1991 razglasil za blaženega.

Pri nas: Kolping je bil osebno tudi v naših krajih: v Ljubljani, Mariboru in Trstu. Po njegovem zgledu je bilo že leta 1855 ustanovljeno Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, društvo rokodelskih pomočnikov, mladeniško društvo in Društvo za varstvo vajencev ter Obrtniška stavbna zadruga. Danes njegovo združenje in sekcije zopet delujejo v vseh škofijah, največ v mariborski nadškofiji.Osrednji prostori so od 2. 4. 2016 naprej v Kamnici pri Mariboru.

(povzeto po: Takšne zglede potrebujemo, Roman Starc, Družina, 29. 11. 2015)