Nagovor nacionalnega duhovnega vodje ob sklepu epidemije

Spoštovani člani in prijatelji Kolpingovega dela.

Za nami so posebni trije meseci, ko se je zaradi epidemije ustavilo praktično vso javno življenje razen zdravstva in trgovin. Oz. se je deloma vzpostavilo »na daljavo«. Epidemija se še širi po svetu in praktično ustavlja ves svet, eno celino za drugo.  V Evropi se umirja, Bogu hvala.

Šli smo skozi šok nepredstavljive ustavitve gospodarskega, športnega, turističnega življenja in osamitve na družinsko življenje. Naenkrat smo imeli ogromno časa zase in družino. Prisiljeni smo bili si na novo vzpostaviti družinske odnose. Verjamem, da je epidemija v ta družinski odnosni svet prinesel več pozitivnega kot negativnega. Ni pa dvoma, da je za koga, ki prej ni bil vajen intenzivnih odnosov, bila to naporna šola. Na preizkušnji je bila tudi naša osebna vera, upam, da ste jo ohranili živo oz. jo še poživili. Sam sem si večkrat v teh dneh rekel Bogu hvala za vero in da znam tudi kaj resnega prebrati.

Veliko je strahov, negotovosti, nemira. Iz utečenega, morda že kje duhomornega in pregoretega načina življenja smo bili naenkrat ustavljeni in vrženi v nemir prilagajanja in iskanja. Gorje, če kdo v nemir lastne praznine. In ta nemir in strah, ta izkušnja nemoči in krhkosti življenja nas zagotovo vse uči večje ponižnosti pred sočlovekom in pred Stvarnikom. Želim si, da bi bila ta izkušnja tudi dobra šola zmernosti na vseh področjih. 

Kako po epidemiji? To izzivalno vprašanje si moramo najprej postaviti kot posamezniki. Kaj mi je Bog hotel povedati za moje osebno življenje? Kje mi odteka v prazno, kje pa je pravi vir sreče in miru. Želim veliko poguma za iskrenost s seboj in za prevetritev svoje lestvice vrednot in ciljev. Kako naprej midva kot zakonca, kot starša, kot družina, kot podjetje, kot država? Kriza je vedno lahko tudi velika priložnost za spremembe v dobro. 

In kako naprej mi kot socialno združenje? Verjamem, da smo ohranili temeljno medsebojno povezanost ter zanimanje za socialna in širša družbena vprašanja. Da smo najprej dvignili svoj glas za nedeljsko zaprtje trgovin, sedaj pa počasi prihajajo druga vprašanja: odnos družbe do starostnikov, do duševnega zdravja in do poštene razdelitve breme te krize. Najprej pa zagotovo skupna odgovornost, da do konca leta sestavimo nov Izvršilni odbor za naslednji mandat.

Upam, da se v živo srečamo v soboto, 5. 9., na mednarodnem srečanju v Kamnici.

Zvestoba Kolpingu.

Jože Povh