POBUDA ZA POŽIVITEV ČEŠČENJA NAŠEGA USTANOVITELJA

Oktobra letos smo kot Združenje s strani IKW dobili vabilo, da se pridružimo svetovni pobudi zbiranja podpisov, da bi papež Frančišek leta 2021, ob 30-letnici beatifikacije, našega ustanovitelja razglasil za svetega. Sam osebno in vsi člani IO pozdravljamo to pobudo, a jo hkrati usmerjamo v poživitev češčenje bl. Kolpinga. O tem sem osebno obvestil tudi sedanjega Kolpingovega naslednika msgr. Ottmarja Dillenburga, kajti le živo češčenje bo v nekem doglednem času pripeljalo do njegove kanonizacije. Skupno romanje v Rim je sicer že prestavljeno na leto 2022.

Zato vas vabim, da se blaženemu še bolj priporočamo za osebni pogum, da bi se kot kristjani in državljani še bolj odločno zavzemali za pravične družbene rešitve in pomoč najšibkejšim. Spomnim vas na njegovo rodovitno življenje, ki je bilo velikokrat že prestavljeno v publikacijah. Obudimo njegovo poznavanje. 

Prav je, da bi vsak izmed nas imel nekje v sobi ali pisarni tudi njegovo podobo. Na zadnji strani novega Biltena bo njegova velika podoba ter molitev za kanonizacijo. Naj vam pogosto ostane na delovni mizi in pri osebni molitvi.

Posebej vas spomnim na 4 temeljna načela našega delovanja:

  1. živo versko krščansko življenje
  2. družinsko življenje po krščanskih načelih
  3. pošteno opravljati svoj poklic
  4. biti aktiven državljan na lokalnem in nacionalnem nivoju

 A glavna stvar ostaja, da vsak izmed pri sebi znova razmisli, zakaj sem del te katoliške socialne ustanove in kaj mi blaženi osebno pomeni ob 4 zgoraj navedenih vidikih življenja. Kakšni navdihi se mi porodijo ob misli nanj? Morda nov pogum versko življenje v tem plitkem svetu? Nov pogum za javno izražanje stališč, novo upanje ob vseh krivicah, nova moč za povezovanje med seboj? 

Čez nekaj mesecev boste vsi naprošeni, naj mi napišete kakšen osebni odziv ali odziv vaše KD. Povabljeni bomo, da tudi oddamo svoj podpis za kanonizacijo, za katerim res osebno stojite. Mislim, da se bomo tako najbolj primerno pridružili svetovni pobudi za njegovo kanonizacijo.  

 

Jože Povh

Nacionalni duhovno vodja

Nagovor nacionalnega duhovnega vodje ob sklepu epidemije

Spoštovani člani in prijatelji Kolpingovega dela.

Za nami so posebni trije meseci, ko se je zaradi epidemije ustavilo praktično vso javno življenje razen zdravstva in trgovin. Oz. se je deloma vzpostavilo »na daljavo«. Epidemija se še širi po svetu in praktično ustavlja ves svet, eno celino za drugo.  V Evropi se umirja, Bogu hvala.

Šli smo skozi šok nepredstavljive ustavitve gospodarskega, športnega, turističnega življenja in osamitve na družinsko življenje. Naenkrat smo imeli ogromno časa zase in družino. Prisiljeni smo bili si na novo vzpostaviti družinske odnose. Verjamem, da je epidemija v ta družinski odnosni svet prinesel več pozitivnega kot negativnega. Ni pa dvoma, da je za koga, ki prej ni bil vajen intenzivnih odnosov, bila to naporna šola. Na preizkušnji je bila tudi naša osebna vera, upam, da ste jo ohranili živo oz. jo še poživili. Sam sem si večkrat v teh dneh rekel Bogu hvala za vero in da znam tudi kaj resnega prebrati.

Veliko je strahov, negotovosti, nemira. Iz utečenega, morda že kje duhomornega in pregoretega načina življenja smo bili naenkrat ustavljeni in vrženi v nemir prilagajanja in iskanja. Gorje, če kdo v nemir lastne praznine. In ta nemir in strah, ta izkušnja nemoči in krhkosti življenja nas zagotovo vse uči večje ponižnosti pred sočlovekom in pred Stvarnikom. Želim si, da bi bila ta izkušnja tudi dobra šola zmernosti na vseh področjih. 

Kako po epidemiji? To izzivalno vprašanje si moramo najprej postaviti kot posamezniki. Kaj mi je Bog hotel povedati za moje osebno življenje? Kje mi odteka v prazno, kje pa je pravi vir sreče in miru. Želim veliko poguma za iskrenost s seboj in za prevetritev svoje lestvice vrednot in ciljev. Kako naprej midva kot zakonca, kot starša, kot družina, kot podjetje, kot država? Kriza je vedno lahko tudi velika priložnost za spremembe v dobro. 

In kako naprej mi kot socialno združenje? Verjamem, da smo ohranili temeljno medsebojno povezanost ter zanimanje za socialna in širša družbena vprašanja. Da smo najprej dvignili svoj glas za nedeljsko zaprtje trgovin, sedaj pa počasi prihajajo druga vprašanja: odnos družbe do starostnikov, do duševnega zdravja in do poštene razdelitve breme te krize. Najprej pa zagotovo skupna odgovornost, da do konca leta sestavimo nov Izvršilni odbor za naslednji mandat.

Upam, da se v živo srečamo v soboto, 5. 9., na mednarodnem srečanju v Kamnici.

Zvestoba Kolpingu.

Jože Povh

Srečanje treh dežel - Košaki

AVSTRIJSKO SLOVENSKO SREČANJE KOLPINGOVIH DRUŽIN 2017

V CERKVI BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA V KOŠAKIH

Blaženi Adolf Kolping in blaženi Anton Martin Slomšek sta vedela eden za drugega, čeprav sta živela daleč vsak sebi, Kolping pa je leta 1856 tudi obiskal Maribor, ko je bil Slomšek še v Šent Andražu.

Povezanost slovenske Kolpingove organizacije z Graško poteka od prvih aktivnosti za ponovno oživitev Kolpingove ustanove na Slovenskem v letu 1992. Kolpingova zveza škofije Gradec je pričela s Kolpingovimi romanji v znana predvsem Marijina romarska svetišča pred 28. leti, to je leta 1984. Leta  1996 je bilo k sodelovanju pritegnjeno tudi Kolpingovo združenje Slovenije in se je nekaj članov KZS udeležilo srečanja v Avstriji in leta 1997 je bilo KZS prvič organizator srečanja. Sledila so tradicionalna srečanja vsa naslednja leta s tem, da je postalo srečanje leta 2001 tri-enalno v izmeničnih organizacijah Kolpingove zveze škofije Gradec, Kolpingove zveze škofije Celovec in Kolpingovega združenja Slovenije.

V začetku je bilo srečanje združeno s pohodi in tako je na primer na prvo srečanje v organizaciji KZS na Sv. Duhu na Ostrem vrhu iz Gradca še prišla ekipa pohodnikov, ki so pešačili do cilja menda celo po več dni.

Tokratno skupno 21. srečanje, ki smo se ga udeležili člani KZS in člani prijateljskih KD iz avstrijske Štajerske ter avstrijske Koroške je bilo zopet v organizaciji KZS in simbolna je bila vez Kolpinga s Slomškom v njemu posvečeni cerkvi v Košakih.

Slovenija je bila zastopana z okoli 90 udeleženci iz desetih Kolpingovih družin in Družinske sekcije, iz Avstrije pa je priromalo ca. 150 članov tamkajšnjih Kolpingovih družin. Srečanje je popestrilo 10 praporjev in zastav KD in KZ. Srečanja so se kot gostje udeležili predsednica KW Avstrije Christine Leopold, predsednik KW Švice Erich Reichmann ter podžupan MOM mag. Zdravko Luketič. Slovesno sveto mašo je vodil nadškof in protektor KZS msgr. Alojzij Cvikl ob somaševanju devetih duhovnikov iz Slovenije in duhovnega vodje KZ Gradec.

Po sv. maši je bilo organizirano prijetno druženje. O dogodku so poročali glasilo Štajerc, TV Exodus in spletne strani na naši kot tudi avstrijski strani.

Praznik Lurške Marije, 11. svečan 2017

Praznik Lurške Marije, 11. svečan 2017

Kolpingovi romarji smo praznik Lurške Marije častitljivo obhajali v baziliki Lurške Marije v Brestanici. V zahvalo in priprošnjam Mariji Lurški, ki je zopet povezala občestvo 70 udeležencev Kolpingovih družin iz Kamnice, Tezna, Lenarta, Grosuplja, Starš, Pišec in Brestanice smo v zahvalo skupaj zapeli njeno pesem zvonovi zvonijo. Sveto mašo je vodil gospod Toni Štekl ob somaševanju patra Staneta Sikošek, gospoda Janeza Šket in gospoda Jožeta Špes. Kot se za romarje spodobi smo ob povratku v cerkvi Sv. Lovrenca na Bizeljskem, kjer nas je sprejel gospod župnik Vlado Leskovar, ob večernicah počastili spomin na blaženega Antona Martina Slomška. Naše romanje smo zaključili v župnij Sv. Cirila in Metoda na Teznem, kjer so nas počastili člani Kolpingove družine Tezno in njihov duhovni vodja gospod župnik Danijel Lasbaher.

Vsem romarjem za čedno preživetje praznika Lurške Marije lahko z veseljem kličem ave, ave, ave Marija.

Štefan Hlevnjak