Kristjan v obrambi svobode govora in življenja

O sovražnem govoru in evtanaziji

Povzetek nagovora upokojenega ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa na generalni skupščini 22. 3. 2019. Osrednjega gosta naše Generalne skupščine sem zaprosil, naj nam spregovori o dveh zelo aktualnih družbenih temah, o sovražnem govoru in evtanaziji, dveh novih frontah kulturnega boja na Slovenskem.

Obramba svobode govora

IZI 7167»Kot kristjani zagovarjamo, da je pravica do dobrega imena ena temeljnih človekovih pravic in smo zato katoličani zainteresirani za razpravo o sovražnem govoru. Koliko bolečih izkušenj imamo sami (Brezjanska Mati Božja s podgano, zažgani križ, poziv k sovraštvu do Cerkve). Smo za visoko kulturo javnega govora, kajti sedanje javno govorjenje o političnih nasprotnikih, o krščanstvu in migrantih je namreč velikokrat nedopustno nizko, poznavanje zadev pa površno. Pogosto smo žal blizu takšnemu sovraštvu, ko se hoče drugega onemogočiti in že skoraj odstraniti. Katoličani zagovarjamo javno izražanje kritičnih stališč v skladu s spoštovanjem vseh družbenih skupin in v okviru miru in pravičnosti. Svoboda misli in izražanja je ena najbolj temeljnih človekovih pravic in pogojev za demokratično stanje v državi.«

Ob tem je nadškof Stres opozoril na eno veliko nevarnost: da se izpovedovanje resnice, čeprav je za koga neprijetna, takoj označi za »sovražni govor«. Izpostavil je primer obtožnega predloga zopet duhovnika Tadeja Strehovca zaradi odločne obrambe življenja od spočetja do naravne smrti. Starejši še imajo namreč zelo v spominu 133. člen jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki govori o »verbalnem deliktu«, na podlagi katerega so mnogi bili zaradi izražanja stališč preganjani in izključeni. Posledice so vidne še danes: mnogi katoličani imamo močan refleks samocenzure zaradi prisotnega strahu, da bomo zaradi svojih stališč, ki niso v skladu z ideologijo politične elite, izgubili pridobljene pravice ali podporo države. Priča smo nekorektnemu prikazovanju sovražnega govora, kar zelo zavira demokracijo. Obstoječa zakonodaja je namreč povsem zadostna za preprečevanje pravega in res nesprejemljivega sovražnega govora, kjer obstaja grožnja po nasilju in ogroža javni red in mir.

Obramba življenja

»Hočemo ali ne, na začetku in na koncu življenja je človek izročen na milost in nemilost – pa tudi v breme – svojim sorodnikom ali tujim ljudem. Odvisen si od kulture spoštovanja človeškega življenja, ki pa je žal v vidnem upadu. Slovensko zdravstvo ne skrbi dovolj za preprečevanje bolečine in osamljenosti v zaključnem obdobju življenja. V takem stanju ponujati evtanazijo je perverzno«. 

Zdravljenje s stranskimi učinki, ki pospešujejo smrt, za nas ni sporno. Na katoličane je nesprejemljiv direktni umor. Nekateri sicer govorijo o velikih izjemah in nepotrebni bojazni pred zlorabami, a tudi splav je po svoji uzakonitvi pred 66 leti iz izjeme kmalu postal srhljivo lahkotna rutina. Tako je tudi evtanazija na primer 25 let po uzakonitvi na Nizozemskem že postala rutina. Mnogi starostniki, ki jim to omogoča njihovo gmotno stanje, se zato izselijo v države, kjer je evtanazija prepovedana. Načrtno se prebuja strah, da bi bolni in star človek preveč obremenjeval sorodnike, in to postaja že pravi pritisk. Vemo tudi za zlorabe, ko se evtanazija izvede mimo volje žrtve. 

Ker evtanazija zahteva sodelovanje drugih oseb, bi se zgodil napad na svobodo vesti zdravnikov in nas samih kot državljanov. Z legalizacijo bi bili, podobno kot pri splavu, vpleteni v umor tudi tisti, ki sicer po svojem prepričanju tega ne bi počeli. Solidarnostno financirano iz zdravstvene ali katere druge blagajne pomeni, da bi vsi solidarnostno sodelovali kot pri splavu.

Splošno sprejeto je, da ne smemo teptati dostojanstva drugih. Tudi lastnega dostojanstva ne smemo poteptati. Kakor ni človek gospodar tujega življenja in tujega dostojanstva, tudi ni gospodar svojega življenja in svojega dostojanstva. Zato človeško dostojanstvo ni razlog za evtanazijo, ampak proti njej. Vrednost človeške osebe ni odvisna od družbene koristnosti ali cene, tudi ne od uživanja in “sreče”, ki jo človek doživi. Tako evtanazijo zagovarja porabniška, uživaška in koristolovska miselnost, ki ceni vrednost življenja po uživanju. Če bi to bilo res, bolniki in invalidi ne bi imeli enakega človekovega dostojanstva.

Človek je absolutna vrednota: dostojanstva mu ne podeljuje nobena avtoriteta, noben cenilec, noben človek. Zato je prepoved ubijanja tako absolutna. Človek ne podeljuje dostojanstva ne drugim in ne sebi. Dostojanstvo ima, tudi če ne zaveda ali se ga še ne zaveda. Je njegov nosilec, ker pripada človeškemu rodu. Zato se temu dostojanstvu ne more odpovedati. Zato nikoli nimamo pravice ne sebi ne drugemu odreči statusa absolutne vrednote zaradi bolezni, neuspeha ali kakršne koli druge družbene nekoristnosti. Znova moramo odkrivati smisel za nekaj v vsakem izmed nas, kar je večje od nas. 

Tudi trpljenje ima smisel

V uživaški in naturalistični miselnosti trpljenje nima nobenega pozitivnega pomena. Etika vrlin ali kreposti vidi smisel življenja v moralni kakovosti življenja in v krepostih, ki za to kakovost usposabljajo. To so: modrost, preudarnost, zmernost, pogum, požrtvovalnost, stanovitnost, zvestoba, zaupanje. Na verujočega tudi božanske kreposti vere, upanja in ljubezni.  S temi krepostmi trpljenje ni nezdružljivo, ampak se šele v trpljenju izkažejo, da so močnejše kot ono. Tukaj se na poseben način stikata stara grška tragedija in krščanska vera. Zato je za kristjana evtanazija absolutno nesprejemljiva.

Jože Povh

Nacionalni duhovni vodja

IZI 7209

Slovo častne članice Kolpingovega združenja Slovenije

V petek, 22. 3., je v Gospodu zaspala dr. Zinka Zorko, akademkinja in članica SAZU, večinoma znana kot velika poznavalka narečij, posebej koroških. Kljub visokemu akademskemu nazivu je ostala preprosta in zavezana krščanskim vrednotam. Od leta 2011 je bila tudi častna članica Kolpinga Slovenije, saj je veliko prihajala na naša srečanja in imela razna predavanja po Kolpingovih družinah.
 
Naj ji bo Gospoda življenja bogat plačnik za vse. 
 
Jože Povh
duhovni vodja KZSDr. Zinka Zorko
 

VABILO NA GENERALNO SKUPŠČINO KZS

Izvršni odbor Kolpingovega združenja Slovenije skladno s Statutom KZS sklicuje letno programsko Generalno skupščino 2019,

ki bo v petek dne 22. marca,

z začetkom ob 16.30 uri

v dvorani Kolpingovega (Martinovega) doma v Kamnici,

Cesta v Rošpoh 21, 2351 Kamnica.

Potekala bo po naslednjem dnevnem redu:

16.00 - 16.30 – ZBIRANJE

16.30 - 17.15 – UVODNI DEL SKUPŠČINE z nagovorom up. ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa

17.15 - 18.15 – PROGRAMSKI DEL SKUPŠČINE

18.30 - SVETA MAŠA, somaševanje vodi g. nadškof

 

PO MAŠI DRUŽENJE IN POGOSTITEV 

Erasmus+ mednarodno srečanje Art and heart (Umetnost in srce)

Mednarodno srečanje Art and heart (Umetnost in srce) Erasmus+ Mladi, stari med 18 - 25, ki vas vsaj malo zanimajo različne umetnosti in bi radi v svetu naredili kakšno spremembo - ta izmenjava je za vas! Pridite z nami v Krakow med 11. - 17.4.2019, kjer bomo raziskovali, se povezovali in iskali načine, s katerimi lahko aktivno in pozitivno pustimo sled v družbi in svetu. Skupaj z udeleženci iz 5 držav bomo poskusili najti poti, kako z umetnostjo spreminjati svet na boljše. Prijave in druge informacije pri Janji na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. do 15.3, prijava s pologom obvezne akontacije 100€ (za prevoz, hrano, bivanje in program je zagotovljeno).

Na Portugalskem

1. Kolpingov dobrodelni ples, 22.2.2019

V petek, 22.2.2019, je v veliki dvorani Kulturnega doma v Kamnici potekal 1. Kolpingov dobrodelni ples. Naš predsednik je strnil svoje misli.

01 dvorana Kulturni dom KamnicaNajprej se želim zahvaliti Kolpingovim družinam Kotlje, Stari trg, Zreče, Šentilj v Slovenskih goricah in Kamnica za izkazano podporo in udeležbo na prireditvi - le te brez vašega prihoda ne bi mogli izvesti, saj se finančna računica ne bi izšla. Hvala vam, pokazali ste veliko srce in vesel sem tega in to mi tudi vliva upanje, da Kolpingovo združenje kot organizacija na nacionalni ravni vendarle lahko zaživi.

Continue Reading

Romanje k Lurški Mariji

Skupna pred bazilikoV soboto, 9. 2. 2019, smo člani KZS tradicionalno poromali k lurški Mariji, ki jo v Sloveniji posebej častimo v Brestanici, v slovenskem Lurdu. Skupnemu avtobusu iz Štajerske, ki ga je koordiniral Štefan Hlevnjak, in na katerem je bilo 40 romarjev, se je pridružilo še 8 romarjev iz Grosuplja s svojim župnikom Janezom Šketom in diakonom Vitom Urbanijo.

Continue Reading

ERAZMUS+ IZMENJAVA INGOLSTADT, NEMČIJA

Screenshot 2019 01 14 at 07.15.36V decembru 2018, je kolpingovo združenje Slovenije sodelovalo pri mednarodni Erasmus+ izmenjavi Art and Heart. Udeležili sta se je tudi dve dijakinji Škofijske gimnazije v Mariboru.

Petra je svoje izkustvo opisala takole:Mednarodni projekt Art and Hart se je ob koncu leta 2018 preselil v Nemčijo, v mesto Ingolstadt blizu Minhna. V Nemčijo so projektu sledili predstavniki štirih držav Poljske, Portugalske, Latvije in Slovenije, udeležili so se tudi gostitelji. Pot za našo ekipo (ekipo Slovenije) je bila najbolj enostavna. S prva ekipa 5-ih članov, a na koncu le 4 predstavnice, smo se odpravile kar z avtom. Hostel v katerem smo prenočile dve noči je bil zadovoljiv, a se vsekakor ni mogel primerjati s hotelom v katerega smo se preselile za naslednjih nekaj noči. Delavnice so bile raznolike in zanimive skozi celoten teden. Od raznih akrobatskih in cirkuških dogodivščin, do plesa, slikanja in delavnic o stereotipih, za vsakega se je našlo kaj zanimivega. Tovrstna izkušnja je bila zame prvovrstna. Prvič sem se udeležila projekta v okviru organizacije Erasmus+ in Kolpinga. Raziskovanje novih kultur in pokrajin, spoznavanje novih ljudi, ustvarjanje novih izkušenj in predvsem sodelovanje z ljudmi različnih kultur, pogledov, miselnosti in navad je bilo edinstveno. Enkratna izkušnja. (Petra Šajna).

Larisa pa pravi takole: Po nekakšnem čudnem naključju naju je s sošolko Petro profesorica angleščine predlagala za izmenjavo v Nemčijo. Moram priznat, da si tega nisem znala niti predstavljati in sem na začetku nekoliko negotovo sprejela ponudbo. Toda naša izkušnja v Ingolstadu je bila izjemna. Ne le da smo skozi program Art&Heart spoznali različne smeri umetnosti, pomembnejša je bila naša izkušnja s gostoljubnimi domačini in udeleženci programa iz Nemčije, Poljske, Litve in Portugalske. Imeli smo priložnost uživati v pristni bavarski kulinariki, ogledati čudovito mesto, ki ponuja številne skrite kotičke in skleniti nova prijateljstva. Skozi delavnice amo se lahko naučili tudi kaj o sebi in odkrili kakšen skrit talent. Ta izmenjava je bila vznemirljiva pustolovščina, ki se je ne bi branila ponoviti! (Larisa Bedrač) Veseli smo, da sta se punci udeležili izmenjave saj sta prinesli pozitivno energijo in veliko smeha. Komaj čakamo, da gremo aprila še na Poljsko, kjer se bo projekt tudi zaključil in bomo iz vseh izkustev poskusili povzeti dobre prakse in usmeritve za delo v prihodnje.

Koordinatorica projekta, Mateja Šavc  

JUBILEJ KOLPING DRUŽINE ZREČE

20 letnica 56Kolpingova družina Zreče je v soboto, 29. 12. 2018, praznovala 20. let svojega nastanka. Jubilej smo obeležili z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval nacionalni duhovni vodja Jože Povh ob somaševanju up. nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška, častnega duhovnega vodja Kolpingovega združenja Marjana Plohla in domačega župnika Petra Leskovarja.

Pred sveto mašo so se predstavili mladi župnije Zreče z dramsko uprizoritvijo dela Tri vprašanja po literarni predlogi Leva Nikolajeviča Tolstoja. V njej so nastopali: Matej Brglez, Andreja Črešnar, Anton Črešnar, Janez Črešnar, Uroš Črešnar, Zdravko Črešnar, Urša Falnoga, Klara Fijavž, Sara Fink, Uroš Hrovat, Julija Kejžar, Liza Kotnik, Jasmina Potočnik, Ana Voh, Iva Voh in Vita Voh pod mentorskim vodstvom Davida Voha.

Predsednik združenja Avgust Heričko je predstavil delovanje Kolpingovega združenja doma in po svetu. V spomin je zreški Kolping družini poklonil sliko blaženega Adolfa Kolpinga. Za obiskovalce svete maše je domača Kolping družina pripravila zapis pregleda preteklih in sedanjih dogodkov družine.

Pri sveti maši smo se zahvalili za bogate sadove dela:
g. Avgustu Heričku, današnjemu predsedniku Kolpingovege združenja socialnih dejavnosti Slovenije,
g. Franju Šauperlu, častnemu članu in dolgoletnemu predsedniku Kolpingovega združenja od leta 1993 do leta 2012,
g. Ivanu Gačniku za vodenje Kolpingovega združenja od leta 2012 do 2016,
g. Milanu Rošerju, prvemu predsednik Kolping družine Zreče, od leta 1998 do leta 2012,
g. Dejanu Kavcu, za vodenje Kolpingove družine od leta 2012 do leta 2017,
g. nadškofu, msgr. dr. Marjanu Turnšku za pomoč pri izvedbi pogovornih večerov in somaševanje,
g. Marjanu Plohlu, za dolgoletno duhovno vodstvo Kolpingovemu združenju in somaševanje,
g. Jožetu Povhu, za darovano sveto mašo in duhovno podporo, ki smo jo kot Kolpingova družina deležni,
g. Petru Leskovarju za podporo na domačih tleh.

Dvajset let obstoja družine pomeni 20. let sodelovanja, povezovanja, medsebojne pomoči. Hvala vsem, ki ste pomagali, da smo skupaj tkali mrežo medsebojne povezanosti in hvala za nadaljnjo pripravljenost sodelovanja. Naj nas pri delu povezujejo Kolpingove vrednote: »Vera in čednost, delavnost in pridnost, sloga in ljubezen, veselje in šala«, ker se dotikajo različnih razsežnosti našega delovanja. Kljub temu, da je sedanjost najprimernejši čas, da naredimo pravo stvar, je preteklost temelj na katerem gradimo. Hvala zanj!

Martina Petelinek, predsednica KD Zreče  

20 letnica 41

Več prispevkov