Zgodovina KZS

Kolpingova ustanova v Sloveniji nekoč in danes

k logo umetniski1Začetki Kolpingove organizacije v Sloveniji segajo v leto 1855, ko sta se ustanovili po delovanju Adolfa Kolpinga prvi slovenski Katoliški rokodelski društvi v Ljubljani in v Mariboru, kasneje pa še v Šentvidu pri Ljubljani, Celju, Novem mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki. Organizacija je delovala do konca II. svetovne vojne. Katoliška rokodelska društva so imela svoje rokodelske domove v Ljubljani, Šentvidu pri Ljublajni, Novem Mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki.

Ponovna oživitev se je pričela po demokratičnih spremembah in po osamosvojitvi Slovenije v letu 1993, ko so nastale prve Kolpingove družine v Mariboru in okolici, leta 1994 je bila uradno ustanovljena Kolpingova zveza škofije Maribor. Leta 1996 je bilo registrirano Kolpingovo društvo Maribor, ki se je leta 1998 preimenovalo v Združenje Kolpingovih socialnih dejavnosti Slovenije in je bilo 8. 10. 2000 razglašeno kot nacionalno združenje, ki ga je tedaj sestavljalo (januar 2005) 39 Kolpingovih družin in 1.097 članov. Polnopravno članstvo Kolpingovega združenja Slovenije (KZS) v Kolping International (IKW) 8. 10. 2000 je postalo z ustanovno skupščino in razglasitvijo s strani generalnega duhovnega vodje Kolping International g. prelata Heinricha Festinga. Kolpingovo združenje Slovenije polnopravni član evropske celinske in svetovne mednarodne Kolpingove ustanove Kolping International.

 

grafika1Odtakrat dalje je imela KZS v obeh generalnih skupščinah po dve delegatski mesti, prevzema pa tudi vse dolžnosti in pravice v teh dveh najvišjih organizacijskih nivojih. Prvotno sta bila delegata KZS v Generalni skupščini IKW Marjan Plohl in Edo Belca, v Skupščini Kolpingove celinske zveze Evrope pa Franjo Šauperl in Ivan Gačnik.Od leta 2007 dalje pripada v Generalnem svetu IKW in v Generalni skupščini IKV po eno delegatsko mesto na vsakih 1.000 članov nacionalne Kolpingove ustanove. Generalni svet IKW je glavni operativni, strateški in upravljalni organ mednarodne Kolpingove ustanove.Potem, ko je slovenska nacionalna Kolpingova organizacija presegla 1.000 članov je tudi njej pripadlo eno delegatsko mesto. Prvi delegat na zasedanju Generalnega sveta IKW, ki je bilo aprila 2005 v Koelnu, je bil naš duhovni vodja Marjan Plohl.

KZS šteje v začetku leta 2009, ko se beleži 15 let delovanja v smostojni Sloveniji, skupno 45 Kolpingovih družin, od katerih deluje 30 v mariborski nadškofiji, 1 v Ljubljanski nadškofiji (tu je evidenčno vodena še KD Canberra v Avstraliji, ki deluje med slovenskimi izseljenci), 8 v škofiji Celje, 1. v škofiji Koper, 2 v škofiji Murska Sobota in dve v škofiji Novo mesto. KZS šteje na dan 31. 12. 2008 skupno 1275 članov.