Romanje k Lurški Mariji

Skupna pred bazilikoV soboto, 9. 2. 2019, smo člani KZS tradicionalno poromali k lurški Mariji, ki jo v Sloveniji posebej častimo v Brestanici, v slovenskem Lurdu. Skupnemu avtobusu iz Štajerske, ki ga je koordiniral Štefan Hlevnjak, in na katerem je bilo 40 romarjev, se je pridružilo še 8 romarjev iz Grosuplja s svojim župnikom Janezom Šketom in diakonom Vitom Urbanijo.

Pri oltarju se nam je pridružil še župnik v Senovem Janez Turinek, nekdanji kaplan v Brestanici, kajti v času njegovega kaplanovanja leta 2004 so se ta romanja začela. Petje je z orgelsko spremljavo obogatil organist iz Grosuplja. S pozdravom, spovedovanjem med mašo in po njej s toplo pijačo nas je tudi letos sprejel domači župnik Jože Špes. Vsak je k Mariji prišel s svojimi osebnimi zahvalami in prošnjami, skupaj pa smo molili za dušno in telesno zdravje. V mašnem nagovoru sem se ustavil ob besedah papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov in bolniškega osebja, ki ga vsako leto obhajamo 11. 2. »Pri skrbi za bolne so potrebni profesionalnost in nežnost, dejanja zastonjskosti, takojšnjosti in preprostosti. Vsako življenje je Božji dar, zato življenje ne more biti obravnavano kot navadna posest ali zasebna lastnina, še posebej ne pred medicinskimi in biotehničnimi dosežki. Pred logiko odmetavanja in brezbrižnosti je treba »dar postaviti kot paradigmo«, ki lahko izzove sodobno družbeno razdrobljenost ter spodbudi nove vezi in različne oblike človeškega sodelovanja. Ključen je pomen dialoga. Dialog, ki je predpostavka daru, odpira prostore za rast odnosov in človeškega razvoja, ki zmorejo razbiti utrjene sheme izvajanja družbene moči. DAJATI NI ISTO KOT DEJANJE POKLANJANJA, SAJ SE KOT TAKO LAHKO IMENUJE LE, ČE JE DAJANJE SAMEGA SEBE; NE MORE SE OMEJITI NA PRENOS NEKE LASTNINE ALI NEKEGA PREDMETA. OD POKLANJANJA SE LOČI RAVNO ZATO, KER VSEBUJE DAR SEBE IN PREDPOSTAVLJA ŽELJO PO VZPOSTAVITVI VEZI. Dar je torej najprej vzajemno prepoznanje, kar je nenadomestljiva lastnost družbene vezi. Ob sklepu mašnega slavje nas je razveselil župnik iz Senovega z novico, da bo letos v svoji župniji ustanovil Kolpingovo družino. Naj želja in sklep rodi konkreten sad. Popoldne smo se romarji iz štajerskih Kolpingovih družin podali na Dolenjsko, kjer nas je v novomeškem gostišču Dežmar gostoljubno in okusno postregla sestra od Štefana Hlevnjaka. Za presenečenje smo kot dobrodošlico doživeli živo dalmatinsko glasbo. Veselo druženje po kosili so popestrili še kvartet Kobanci, ki so poromali z nami. Nazaj grede smo se ustavili še v Grosupljem, kjer nas je v cerkvi sv. nadangela Mihela sprejel tamkajšnji župnik Janez Šket, ki je tudi duhovni vodja tamkajšnje Kolpingove družine. Razložil nam je zgodovino župnije in cerkve, bogastvo Rupnikovega mozaika ter sedanje pastoralno življenje. Na poti domov je bilo čutiti zelo veselo vzdušje, sončno vreme je še pripomogle k temu. Bogu hvala za milosti romanja, hvala pa tudi koordinatorju Štefanu in vsem romarjem za res čudoviti dan.

Želim si, da bi se drugo leto pridružili romarji še iz kakšne Kolpingove družine.

Jože Povh, Nacionalni duhovni vodja KZS  

Skupna pred baziliko